Zaradi možnih izgub podatkov med samim transportom se UDP najpogosteje uporablja za prenos pretočnih (streaming) vsebin.
Za razliko od večine aplikacij, ki za dostop do omrežnih storitev uporabljajo vtičnike API (API sockets), konkretno BSD socket (Unix) ali Winsock (Windows), vohljači potrebujejo t. i. »gole vtičnike« (raw sockets) ali, drugače, vtičnike, ki omogočajo dostop do zaglavij paketov. To funkcionalnost jim omogočajo posebne knjižnice, ki so vmesnik med omrežno kartico in samim programom ter dejansko izvajajo zajemanje in filtriranje okvirov.