To je koristno, kadar eden izmed uporabnikov širokopasovnega interneta pretežni del časa zaseda skorajda celotno razpoložljivo pasovno širino z npr. prenašanjem velikih datotek in uporabo programja P2P. Drugim uporabnikom (saj veste, ko si internet brezžično delite s sosedom ...) tako početje povzroča neodzivnost in počasnost delovanja dostopa do interneta, kar je lahko skrajno moteče. Izkaže pa se, da taki sistem premorejo le boljši usmerjevalniki in še pri tistih je zanesljivost omejevanja hitrosti precej vprašljiva, še posebej pri uporabi programov P2P, ki ustvarijo veliko število med seboj neodvisnih povezav (npr. eMule).