Ta pride še posebej prav takrat, ko želimo določenim uporabnikom (npr. mladostnikom) preprečiti dostop do žgečkljivih ali kako drugače spornih vsebin v internetu. Tako lahko blokiramo dostop do vnaprej določenih strani na podlagi naslovov URL, ki jih vnesemo v nastavitvenem vmesniku (kar je sicer bolj ali manj Sizifovo delo). Bolj radikalno je blokiranje določenih storitev, kot npr. omrežij P2P ali nekaterih programov za neposredno sporočanje (MSN, Skype ...).