Omejujoč dejavnik pri vseh tehnologijah DSL je dolžina in samostojnost bakrene sukane parice med naročniško centralo in končnim uporabnikom. Razdalja pri novejši tehnologiji VDSL (ki jo pri nas zaenkrat trži le podjetje T-2) je tako lahko največ 1500 m, a je ponekod zaradi slabe kakovosti napeljav (poškodovani in večkrat podaljšani kabli) lahko še dosti nižja. Tehnologiji ADSL in ADSL2+ sta v tem obziru boljši, saj omogočata priklop uporabnikov v radiju do 6 km od centrale, so pa zato možne hitrosti dostopa do interneta manjše, predvsem v smeri od uporabnika proti ponudniku (»upload«).