Vrata TCP in UDP so razdeljena v posamezne skupine, ki jih program imenuje scenariji. Ti scenariji ustrezajo vlogam, ki jih imajo resnični strežniki (npr. strežniki Exchange, POP3, FTP in podobno). Naenkrat lahko delamo samo po enem scenariju, najmanj dela pa imamo, če uporabimo glavni (Main) scenarij, v katerem so zbrani vse storitve, ki jih program obvlada.