Pri mirnih prizorih zato varčuje s pasovno širino, pri bolj živih pa izkoristi večjo bitno hitrost za kar najboljšo kakovost prikazane slike. Za spremljanje programov brez motečih kockastih artefaktov tudi ob vršnih hitrostih prenosa (npr. 9 Mb/s pri T-2) mora naš priključek xDSL zagotavljati dovolj hitro povezavo s krajevnim vozliščem, a se to pri več naprav STB na enem priključku hitro izkaže za precej težavno nalogo.
V prihodnosti, predvsem z uvedbo HDTV, bo v ospredju kodiranje H.264, ki je ena od različic bolj znanega MPEG-4. H.264 prinaša boljšo kakovost slike pri manjši bitni hitrosti kot MPEG-2.