Bil je velik kot knjižna omara, z njim pa je bilo mogoče početi marsikaj od tistega, za kar naj bi se osebni računalniki uporabljali. Z njim je Sutherland vodil domače knjigovodstvo, imel v njem zbirko receptov, sestavljal nakupovalne sezname, z njim so si lahko družinski člani puščali različna sporočila, znal pa je tudi vklapljati in izklapljati različne gospodinjske naprave.
Vendar je bil ECHO le prototip, če mu sploh lahko tako rečemo, in ni bil namenjen ne serijski izdelavi ne prodaji.