Na eni strani seveda vsi tisti, ki imajo dovolj pod palcem, ter oni, ki trošijo državni denar. Različni poslovneži, ki se vsaj približno zavedajo pomembnosti pravilne slovenščine, nimajo pa časa, da bi jim vsako poročilo ali dopis pregledal lektor (ali pa bi morda, kljub opozorilu, da BesAna ni nadomestilo zanj, radi le prihranili), ter taki in drugačni državni uradniki so verjetno med pogostejšimi kupci BesAne. Lažni preplahi jim sicer utegnejo povzročati težave, a za 2200 tolarjev na mesec si vendarle prihranijo marsikatero sramoto zaradi manjkajočih vejic ali, recimo, zanikanja s tožilnikom.