ESP in EBP sta sicer generična registra, vendar se najpogosteje uporabljata kot kazalca za vrh (ESP) in dno (EBP) sklada. EIP (Extended Instruction Pointer) je specifičen nadzorni register, ki se uporablja kot kazalec do pomnilniške lokacije, kjer se bo izvedel naslednji ukaz. Ali drugače, EIP vsebuje povratni naslov (RET ‐ Return Address), ki določa, kje naj se nadaljuje izvajanje programa, ko trenutna funkcija opravi svojo nalogo.