Multiplekser vsakemu paketku doda še 16 bajtov kontrolnih vsot (16-bajtna koda Reed-Solomon), tako da je končna velikost paketov pri oddajanju 204 bajte.
Digitalni dekoder mora seveda nekako vedeti, kateri tokovi spadajo skupaj, če ne zaradi drugega, pa zato, da zna ob sliki predvajati ustrezen zvok in podnapise. Še več, po standardu DVB lahko oddajamo več zvočnih tokov ob enem videu (denimo originalni in sinhronizirani zvok), dekoder pa mora nekako vedeti, kateri zvočni tokovi so na voljo, da lahko gledalec izbira med njimi.