BSDjevo akademsko poreklo se še danes kaže v vseh projektih, ki so vzniknili iz njega. Razvoj projektov poteka v široki skupini okrog sto temeljnih razvijalcev (commiters), ki imajo široka pooblastila, morebitne medsebojne spore pa razrešuje izvršni odbor (). Tak pristop naj bi zagotavljal višjo kakovost kode in onemogočal prevelik vpliv posameznika, kar je očitek linuxovskemu taboru, poleg seveda izvirnega dovoljenja za uporabo, ki je pri BSD praktično brez omejitev in dopušča tudi zapiranje izvirne kode v nove lastniške izdelke, medtem ko Linuxov GPL zahteva objavo vseh sprememb izvirne kode.