A slednje stane, država trenutno na leto v povprečju za to odšteje 544 milijonov tolarjev. Druga možnost je tako imenovano prosto programje, ki je danes že na voljo v povsem primerljivih različicah in, kar je najpomembneje, zanj ni treba plačati nič.
Evropska unija si je že v akcijskem načrtu leta 2000 začrtala odprtokodno usmeritev.