Rekel bi, da slednje, oziroma da je v to razmeroma nizko ceno vračunano upanje, da bo kupec prej ali slej, tudi zaradi nezanesljivosti, kupil nov fotoaparat.
Preskočimo na drug vidik potrošniške družbe ‐ blagovne znamke, ki se nekaj časa prodajajo kot suho zlato, nato pa izginejo in kupce pustijo na cedilu, in to kljub temu, da to zakon izrecno prepoveduje. Naj za uvod spomnim le na prenosne računalnike HPC Note, ki so se pred leti prodajali kot vroče žemljice, a samo do takrat, ko je slovenski prodajalec (oz. sestavljavec) zašel v težave pri poslovanju z izvirnim kitajskim izdelovalcem sestavnih sklopov.