IBM je z raziskovalci z univerze Georgia Tech opravil poizkus, s katerim mu je uspelo narediti čip s frekvenco delovanja kar 500 GHz, vendar je bilo zato treba zagotoviti okolje, ki je temperaturo spustilo skoraj do absolutne ničle. Za izdelavo procesorja so uporabili spojino silicija in germanija (SiGe), ki zagotavlja boljše delovanje in manjšo porabo energije pri nizkih temperaturah, čeprav se po sestavnih delih prototip ne razlikuje bistveno od današnjih komercialnih izdelkov. Kljub temu že pri sobni temperaturi deluje s taktom 350 GHz, to pa je znatno več od približno 4 GHz, kolikor dosegajo današnji najhitrejši procesorji.