A tehnologija je v lovu na megaherce zadnje desetletje pretežno napredovala v smeri vedno večje porabe energije, s tem pa posledično tudi vedno večjega segrevanja procesorskega jedra. Pozneje so se zračnemu pridružila še vodna hlajenja, peltierski, dušikovi in sistemi na fazne spremembe, ki so jedro sposobni ohladiti bliže Kelvinovi kot pa »naši«, Celzijevi ničli. Zlasti t. i. navijanje komponent je razvoj hlajenja pognalo v neslutene razsežnosti.