Vsako sporočilo pretvorijo v kratek povzetek (v kriptografskem smislu), potem pa vprašajo neki osrednji strežnik, ali je tak povzetek že videl. Ker po svetu le elektronske smeti krožijo v velikanskem številu popolnoma enakih izvodov, lahko sporočila, za katera strežnik sporoči, da jih je videlo že nekaj tisoč drugih poštnih strežnikov, mirne duše mečemo v smeti. Težave seveda nastopijo pri velikanskih poštnih seznamih (mailing liste), a sistemi za porazdeljeno preverjanje so dovolj pametni (oziroma dovolj dobro nastavljeni), da sporočil na takih seznamih ne označujejo kot smetje.