Prvi programi, ki so se borili proti elektronskemu smetju, so imeli seznam »slabih« besed, ki so jih iskali v vseh sporočilih. Tipična slaba beseda je bila Viagra in če jo je program našel v sporočilu, je povečal verjetnost, da sporočilo spada v smeti. Če je v sporočilu našel dovolj prepovedanih besed, je sporočilo označil za smetje, od drugih nastavitev pa je bilo potem odvisno, kaj se bo z njim zgodilo.