Za vnovični razcvet stereofilmov so poskrbeli v podjetju Imax, ki je v osemdesetih predstavil nov format filma širine 70 milimetrov, navdušili pa so predvsem z dokumentarnimi filmi v ekstremnih razmerah. Za novo prelomnico je poskrbel režiser Cameron leta 2003 s filmom o Titaniku, ki ga je posnel z visokoločljivostnimi digitalnimi kamerami HDTV in pozneje presnel na format Imax filma za predvajanje v tovrstnih kinematografih. Prav gotovo pa se razvoj stereofilma še zdaleč ni ustavil.