Z gledanjem skozi le eno oko nam namreč razdalje med različnimi objekti ne bo uspelo določiti. Za uspešno prostorsko gledanje torej potrebujemo dve sliki, levo in desno, ki ju naši možgani združijo v eno samo, stereosliko. Pri gledanju bližnjih predmetov je kot med slikama levega in desnega očesa večji kot pri oddaljenih predmetih, kjer je manjši.