Pri tem pa seveda velja takoj omeniti, da je zadnji, za katerega bi lahko rekli, da je žrtev patentne zakonodaje, saj je praviloma on tisti, ki druge toži zaradi kršitve tega ali onega patenta.
Na tem mestu moram zapisati, da nikakor ne sodim med tiste, ki mislijo, da so patenti sami po sebi nekaj slabega, oziroma da so le orodje za izkoriščanje oziroma nezmerno bogatenje velikih podjetij. A vseeno se mi močno dozdeva, da patenti, kot so si jih zamislili v renesančni Italiji in ki so bili primerni za industrijsko dobo vse do druge polovice dvajsetega stoletja, nekako niso več dorasli digitalno-informacijski dobi, v kateri živimo.