Takrat sta Philips in Sony ponudila svojo specifikacijo Multimedia CD (MMCD), Toshiba in Warner pa Super Density Disc (SD). Prvima podjetjema so se pozneje priključili še IBM, Compaq, in Microsoft, drugima pa Hitachi, JVC, Matsushita, Mitsubishi, Pioneer, Paramount, MGM/UA in. V iskanju skupne rešitve je na koncu svojo avtoriteto zastavil generalni direktor IBM Lou Gerstner in prepričal sprti strani, da sta se 1995 domenili za skupno uvedbo formata »digitalnega prilagodljivega« diska DVD (Digital Versatile Disk), ki ga mnogi napačno imenujejo »digitalni video disk« (Digital Video Disc).