Omenimo še eno slabost zaslonov s tekočimi kristali ‐ hitrost oziroma odzivnost. Tekoči kristali ne morejo kar takoj spremeniti svojega stanja, zato tudi ni mogoča takojšnja sprememba svetlosti posamezne pike. Zasloni v televizorjih imajo pri tem precej lažje delo, saj se posamezna pika spremeni kvečjemu 25-krat na sekundo, oziroma 50-krat pri neprepleteni sliki (to pomeni, da odzivni čas 20 ms, ki se marsikomu zdi hudo počasen, povsem zadostuje).