Program je deloval le teoretično, v edini ohranjeni »papirnati« partiji pa je Turingov sodelavec potreboval kar 29 potez za zmago.
Še preden je prvi računalnik naredil prvo potezo, je oče informacijske teorije, ameriški matematik E. Shannon, v članku Programiranje računalnikov za igranje šaha med drugim ugotovil, da poznamo dve osnovni strategiji računalniškega šaha. Pri strategiji A računalnik oziroma program pregleda vse mogoče poteze do določene globine in nato izbere najboljšo, pri strategiji B pa program sproti ocenjuje posamezne poteze in obetavnejše pregleda globlje.