Signal sicer vsebuje tri vrste informacij ‐ identifikacijsko kodo satelita, podatek o pričakovanem položaju in podatek o stanju satelita (ali deluje pravilno ali ne) ter datumu in uri.
Za določanje položaja mora sprejemnik »videti« vsaj tri satelite, da bi lahko določil svojo lego ‐ tj. zemljepisno višino in dolžino. Kadar so na voljo vsaj štirje sateliti, znajo določiti tudi višino, na kateri je sprejemnik, in ko je položaj enkrat določen, znajo ob premikanju sprejemnika računati tudi hitrost, smer, razdaljo in drugo, kar je mogoče izračunati iz teh podatkov.