Uvajanje tehnike HSDPA v praksi najlaže primerjamo z nadgradnjami osnovnega omrežja GSM na podlagi tehnike hitrih vodovno komutiranih podatkov (High Speed Circuit Switched Data, HSCSD) ali splošne paketne radijske storitve (General Packet Radio Service, GPRS), znane tudi kot generacija 2,5. Obe tehniki sta povzdignili temeljne prenosne zmogljivosti 9,6 Kb/s, kot jih sicer zmore omrežje GSM, na praktičnih 57,6 oziroma 128 Kb/s. Vse tri tehnike imajo sicer drugačno ozadje, pri tem pa je skupni imenovalec vedno obstoječa fizična infrastruktura, ki jo je mogoče s programsko ali strojno nadgradnjo pripeljati do večjih podatkovnih hitrosti.