Sestavni del tega razvojnega cikla so bile tako imenovane interne razvojne različice, imenovane tudi alfa različice, ki so omogočile razvijalcem preizkušanje izdelkov znotraj samega razvojnega podjetja. Navadno je šlo za polizdelke, ki so bili le napol delujoči, zato so ostali (tako kot danes) večinoma skriti javnosti.
Ko je program dovolj dozorel, da bi ga lahko dali preizkusiti širšemu krogu uporabnikov, so njegov status spremenili v tako imenovano beta različico in jo navadno ponudili omejenemu krogu ljudi, da bi lahko dodatno preverili ustreznost in pravilnost programa.