V praksi je to videti tako, da natipkamo 'for', pritisnemo preslednico, vnesemo ime spremenljivke, pritisnemo tabulatorko, vnesemo spodnjo mejo, pritisnemo tabulatorko, vnesemo zgornjo mejo, pritisnemo tabulatorko še zadnjič in urejevalnik nas postavi za 'do', tako da lahko začnemo pisati zanko. Spotoma pa nam deklarira še spremenljivko, da nam ne bo treba skakati na začetek podprograma in nazaj.
Nasploh so se razvijalci potrudili, da bi bilo treba programerjem v delphiju pisati kar najmanj nepotrebne kode.