V začetku šestdesetih let so bili še vedno zelo dragi in večinoma sploh niso delovali interaktivno, temveč je uporabnik najprej vnesel podatke, počakal, da so prišli na vrsto za obdelavo, in prišel po izpise.
Med zgodnjimi pionirji sta bila tudi v Kanadi živeča in Remy. Leta 1969 sta naredila programski jezik LANPAR (ime je sestavljeno iz prvih treh črk priimkov obeh avtorjev, pomeni pa tudi LANguage for Programming Arrays at Random), s katerim je bilo mogoče podobno kakor s preglednicami preračunavati poslovne podatke.