Edina izjema je ponavadi elektronska pošta, saj se vsako pismo ne shrani posebej, temveč je vsa pošta v eni sami datoteki, ki se seveda vedno, ko »poberemo« nova sporočila, spremeni. Revizijsko shranjevanje tako dolgih datotek ne bi bilo smotrno, zato datoteke, v katerih je pošta, raje shranjujemo na zgoraj opisani način.
Drugo pa je bolje shranjevati tako, da ohranimo več različnih kopij iste datoteke, najraje ob vsaki spremembi.