Lisin uporabniški vmesnik je res zelo podoben Xeroxovemu, a podobni so si v resnici vsi »mevžasti« uporabniški vmesniki, torej tisti z okni, menuji in ikonami. Kljub temu je leta 1988 Xerox celo tožil, a ker svojega uporabniškega vmesnika ni pravočasno in pravilno patentiral (v tistih časih namreč še ni bilo v navadi, da bi patentirali prav vsako malenkost, recimo prekrivanje oken ali vlečenje predmetov z miško), mu s tožbo ni uspelo.
Lisa je bila za tiste čase zelo napreden računalnik.