V vsakem jih je bilo namreč kar 55 tisoč in čeprav so izbirali samo najzanesljivejše, jih je vsako uro pregorelo nekaj deset. To omenjamo zgolj zato, da si boste laže predstavljali, kako zahtevno je bilo v časih, ko večina računalnikov sploh ni imela monitorja, z nekaj svetlečimi pikami na zaslonu v resničnem času prikazovati položaj letal. Dandanes bi to zmogel vsak malo boljši žepni računalnik.