Vsak omrežni element, ki deluje po standardu ethernet (bodisi žični bodisi brezžični), ima namreč svoj lasten unikaten naslov. Tako lahko naredimo seznam naslovov vseh dovoljenih brezžičnih odjemalcev, na podlagi tega seznama pa nato usmerjevalnik ali dostopna točka podeli ali zavrne dostop do omrežja. V kombinaciji s šifriranjem podatkov taka zaščita dvigne raven varnosti stopničko više, saj elegantno prepreči dostop uporabnikom, ki bi se dokopali do ključa WEP ali WPA prek človeškega dejavnika (npr. ključ, zapisan na listku in prilepljen na računalnik).