Težavo odpravimo nekako tako pri gordijskem vozlu: pretvarjamo se, da je ni. Namesto da bi prenašali podatke v glasovni obliki po celotnem telefonskem omrežju, omrežje nadgradimo z digitalnimi povezavami (in to se je pravzaprav zgodilo že bistveno pred prihodom širokopasovnih standardov) in se posvetimo samo prenosu podatkov od uporabnika do najbližje centrale. Namesto da bi torej prenašali podatke po nekaj sto kilometrih najrazličnejših kablov, jih pri uporabniku spravimo v bakreno žico, v uporabnikovi centrali (ki je, vsaj v mestih, navadno oddaljena manj kot dva kilometra) pa jih izločimo in od tam naprej prenašamo v digitalni obliki.