Besedila so bila večinoma seveda programske vrstice, ne romani ali novinarski članki. Ker je bilo mogoče s temi prvimi urejevalniki popravljati samo posamezne vrstice, ne glede na to, ali so bile res programske ali nemara kakšne druge, so jim rekli tudi vrstični urejevalniki ( editor).
Ko je torej programer želel popraviti program, je s posebnim pisalnim strojem za luknjanje traku napisal spremembe in popravke, v računalnik vstavil trak s prvotnim besedilom in trak s popravki, na podlagi katerega je program za urejanje besedila spremenil besedilo.