Vsebino posameznega uskladitvenega dogodka izvor pošlje vsem znanim naročnikom (slonom), ti pa ga potem prenesejo svoji „domači“ zbirki.
Posamezni nabori podatkov so sestavljeni iz tabel, ki jih upravitelj doda v nabor z uporabo "slonikove" skripte, zaporedij, ki jih te tabele uporabljajo, ter ključev za tabele, ki nimajo ustreznega glavnega ključa; te ključe slon po potrebi ustvari namesto upravitelja. Vsak zapis v posamezni tabeli namreč potrebuje edinstveno oznako, saj brez nje praktično ni mogoče preverjati integritete kopij izvora podatkov.