Vsaj toliko, da natančno vem, kaj bi pravzaprav rad imel.
Začelo se je pred dobrimi 30 leti, hodil sem še v osnovno šolo, ko mi je dedek Mraz prinesel majhen tranzistor. Kar se dandanašnji, ko otroci po žepih nosijo telefone, walkmane in gameboye, sicer sliši precej smešno, takrat pa se mi je zdelo nadvse imenitno, da lahko radijski sprejemnik vtaknem kar v žep.