Že vmesnike ponavadi sestavlja kup različnih modulov in oken, ki so namenjeni natančnemu nadzoru nad številnimi parametri, tu pa so še številne funkcije, ki so bolj ali manj »posrečeno« razporejene po številnih menujih, pogovornih oknih in drugih elementih vmesnika.
Jasno je, da tovrstni programi niso namenjeni uporabnikom, ki si zgolj želijo zmontirati preprosto zaporedje kadrov, npr. družinski video ‐ razen če se ne nameravajo spopasti z dolgim učnim procesom, ki jih tovrstni programi zahtevajo od uporabnikov. Seveda pa brez vseh teh možnosti ne morejo »resnejši« uporabniki.