Najbolj klasični preliv je tisti, pri katerem prva slika izgine tako, da se zatemni in se potem pojavi naslednja slika, ali pa se druga slika pojavi neposredno iz prve. A programi danes ponujajo še precej širši izbor, ki tovrstno prelivanje opravijo na drugačen način ‐ druga slika se lahko pojavi kot sestavljajoči se mozaik ali npr. črte, ki se pojavijo navidez naključno ...
Podobno obsežna je ponudba pri učinkih, ki med dvema kadroma ustvarijo določene prehode.