Pri vmesniku se pristopi programerjev precej razlikujejo, osnovni elementi pa so v večini primerov isti. Tako imajo tovrstni programi ponavadi vsaj »monitor«, ki je namenjen predhodnemu ogledu tako surovih posnetkov kakor montaže.
Manj zahtevni programi imajo za oba namena ponavadi le en monitor, medtem ko večina »resnejših« programov sledi zasnovi klasičnih sistemov za linearno montažo, ki imajo ponavadi dva zaslona ‐ enega za ogled posnetka in iskanje kadra (z ustreznim upravljalnim delom za označevanje kadra, ki ga želimo prenesti v montažo), drugega pa za ogled montaže.