Zabavno je, da je nelinearna montaža filma pravzaprav starejša od linearne ‐ filmski trakovi so se pač rezali s škarjami in lepili z lepilnim. Torej je lahko montažer razrezal katerikoli del montiranega ali nemontiranega filmskega traku in jih lepil skupaj v poljubnem zaporedju.
V svetu videa, ki je temeljil na trakovih v ohišju (torej kasetah), je bilo treba na korak, ki bi tudi video približal izvornemu načinu urejanja, čakati precej časa.