Tako »zna« Athlon 64 (in seveda tudi Intelovi Pentiumi 4 družine 6XX, ki uporabljajo podobno Intelovo 64-bitno razširitev EM64T) poganjati vso 32-bitno programsko opremo za procesorje x86 že na strojni ravni, brez programskega posnemovalnika. Procesor zmore celo hkrati poganjati 32- in 64-bitno programsko opremo. S tem korakom so zagotovili, da je novi procesor že ob splovitvi imel na voljo obsežen nabor programov, pisanih zanj, po drugi strani pa so s tem upočasnili prehod na novo, 64-bitno programsko opremo, ki zmožnosti procesorja do konca izkoristi, saj je večina uporabnikov povsem zadovoljna z obstoječimi programi.