Večina jih barve zajema z 48-bitno globino (16 bitov za vsako barvno komponento). Sprva se zdi nesmiselno, da bi bralnik zajemal natančnejšo barvo od pozneje prenesene v program (ko gre za barvne slike, se te večinoma prenašajo z globino 24 bitov, to pa je tudi zgornja meja, do katere ločimo odtenke), vendar se izkaže, da so natančneje zajete slike tudi pretvorjene v manjšo globino barvno bolj ustrezne izvirniku (predvsem ko ima predloga veliko število podobnih barvnih odtenkov). Vsak bralnik pa lahko dokumente zajema tudi kot odtenke sive ali preprosto kot črno-bele.