Namestitev sistema poteka iz ukazne vrstice in je do uporabnika precej neprijazna. To še posebej velja za razdelitev diska, kjer OpenBSD po svoje poimenuje to, kar okenski uporabnik pozna kot razdelek in datotečni sistem. Preostanek namestitve je prijaznejši zgolj zato, ker so pojmi, ki jih uporablja namestitveni program, uporabniku bolj znani.