Po besedah odgovornih so večjedrni procesorji alternativa povečevanju delovnih frekvenc procesorjev, čemur se je Intel do nadaljnjega odpovedal. Višanje delovnih frekvenc namreč povečuje težave z gretjem procesorjev, medtem ko naj bi večjedrni procesorji ne potrebovali bistveno več električne energije kot enojedrni (prikazani delujoči sistemi niso imeli nič večjih hladilnikov kot sedanji Pentiumi 4). Hkrati je vpeljava več jeder v procesorski svet eleganten nov način vzdrževanja Moorovega zakona, ki pravi, da se število tranzistorjev (oz. zmogljivost) podvoji vsaki dve leti.