V grobem gre pri senčenju za to, da iz žičnatih modelov, ki opisujejo neko trirazsežno telo, na dvodimenzionalnem posnetku (fotografija, film) napravimo telesa realističnega videza, upoštevaje njihovo strukturo, materiale, osvetljenost, fizikalne lastnosti... Gre torej za zelo zahtevne in zapletene algoritme, v katerih morajo programerji upoštevati tako fizikalne lastnosti svetlobe in materialov kot tudi, in vse to prek precej zahtevnih matematičnih postopkov prevesti v programski jezik. Te programske module ponavadi imenujemo senčilniki (v angleščini jih imenujejo »renders«).