Podobno velja za okostja. Pri teh je napredek usmerjen predvsem v to, da lahko natančneje vplivamo na soodvisnost posameznih kosti in njihov vpliv na »meso« (oziroma, bolje rečeno, površino, ki obdaja osnovno ogrodje). Animacijski programi v osnovi vsebujejo ponavadi vsaj osnovna okostja, kot so, recimo, okostje ženske ali moškega ‐ ti pa so seveda lahko dobra osnova za razvoj tudi bolj »nestandardnih« vrst.