Napravica je bila velika kot kartica PCMCIA in smo jo tako tudi povezali z računalnikom ‐ vtaknili smo jo v bralnik PCMCIA (ali pa uporabili kabel, če prenosnika ni bilo pri roki). Prvotni model je omogočal le branje podatkov, ki smo ga nanj sinhronizirali v prenosniku, nadgrajeni model pa je omogočal tudi vnašanje le teh (s tipkanjem po narisanih črkah). Izjemna prednost napravice pred konkurenco je bila njena majhnost (prenašali smo jo lahko kar v denarnici), slabost pa nestandardnost in omejenost, saj je bilo na voljo res le zelo malo dodatne programske opreme.