Ker televizor ne more sprejeti na svoja pleča računalniških opravil, računalniški monitor pa se brez večjih težav prelevi v televizor, se rešitev ponuja kar sama od sebe.
Namesto televizorja torej uporabimo računalniški monitor, za povrh pa se lahko s spodobno opremljenim računalnikom znebimo še večine drugih naprav zabavne elektronike v dnevni sobi, od videorekorderja in laserskega gramofona do igralnika. Po drugi strani se lahko za HTPC brez televizorja odločite tudi zato, ker se monitor, če je le dovolj velik, v računalniško opremljenem domačem kinu obnese pravzaprav bolje od klasičnega televizorja.