Da bi programerji lahko že v čim zgodnejši fazi odkrili napake in jih pozneje ne bi več vnašali v kodo z nadgradnjami in vzdrževalnimi posegi, so se razvile številne metode preizkušanja.
Preizkušanje enot (unit testing) je metodologija zagotavljanja kakovosti programske kode, ki ji dodamo zadostno število vgrajenih preizkusov, ki jih je moč kadarkoli pognati in s tem preveriti pravilnost delovanja. Nekateri celo menijo, da morajo programerji najprej napisati preizkuse in se šele zatem lotiti »koristnega« kodiranja, saj so le tako lahko prepričani, da so delo opravili dobro.