Za zgled bi morda lahko vzeli nadomestila, ki jih glasbeniki za predvajanje svojih skladb prek avtorskih agencij dobijo od radijskih postaj, ali knjižnična nadomestila, ki jih, glede na število izposojenih knjig, od države dobijo pisatelji in prevajalci. Ponudnikom internetnih storitev seveda ne pade na kraj pameti, da bi pljuvali v lastno skledo, zato bi jih v tako delitev dobička moral tako ali drugače prisiliti zakonodajalec. Pri tem si seveda nihče ne želi, da bi se zaradi tega bistveno podražil dostop do interneta.